Po poteh Vinske Gore

OBIRC (404 m) – KRANC (425 m) Predviden čas hoje je 10 minut.

Gostilna Obirc je morda najbolj priljubljena startna točka poti Po poteh Vinske Gore. Tukaj opravimo vpis v knjigo in odtisnemo žig v kartonček. Razgled nam je odprt na poseljeno, rahlo valovito pokrajino Bevč in Lipja z Radojčem in Ramšakovim vrhom v ozadju. Od tod krenemo po stari magistralni cesti Velenje – Arja Vas ob gozdu, kjer opazimo smerno tablo OBIRC – KRANC. Ta nas usmeri čez glavno, zelo prometno cesto, ki jo previdno prečkamo in gremo spet po asfaltni cesti skozi naselje, kjer pridemo ob lepo urejen sadovnjak. Cesta se vijuga dalje in nas kmalu pripelje do naslednje točke pri kmetiji KRANC, kjer stoji zgradba nekdanje graščine. Tu dobimo žig in vpisno knjigo.

KRANC (425 m) – GONŽARJEVA PEČ (594 m) Predviden čas hoje je 55 minut.

V nadaljevanju poti se po nekaj metrih spet za trenutek skrijemo v prijeten gozdiček, prav za kratek čas pa nas zapusti tudi asfalt, na katerega spet preidemo pri smerni tabli, ki nas usmerja v levo proti ciljni Gonžarjevi peči, ki se bohoti na desni strani. Razgled se nam odpira po pokrajini, še posebej romantičen je pogled na levi na cerkvico v Bevčah, kamor se simpatično vijuga bela cesta. Razgled se prične vse bolj odpirati. V ozadju vidimo Čemšeniško in Menino planino, Goro Oljko, Koželj nad Velenjem v ospredju in Kamniško – Savinjske Alpe v daljavi. Oko nam naprej potuje preko Golt, Smrekovca in se povrne spet na bevško cerkev.
Na tem območju se nahaja ljubiteljski muzej domačina Aubrehta, ki si ga po dogovoru ob prijazni razlagi ogledamo v pol ure.
Pri majhnem križišču v naselju nas pred kapelico smerna tabla usmeri spet desno proti bližajoči se Gonžarjevi peči. Pogled se nam vse bolj odpira in od tam, kjer se nam je prej ustavil na bevški cerkvi, se nadaljuje s pogledom na daljno Peco. Na ovinku ceste v desno nas markacija s puščico popelje levo mimo zapuščene domačije prav pod skalovje razpotegnjene Gonžarjeve peči. Polagoma se približujemo gozdu. Mogočnost skal nas je privabila v svojo bližino in za trenutek smo krenili s poti ob slutnji, da se bo odločitev obrestovala. Priznati je treba, da nas je privabljal tudi skozi vejevje kukajoč se grafit, ki je v tem okolju zbujal deljene občutke. Nahaja se na ogromni previsni skali, ki v času dežja nudi “streho” in je s svojo veličastnostjo kar nekako grozljiva. Ko smo pod skalo, nas smerna tabla usmeri v osrčje skale po poti, ki je mestoma varovana tudi z jeklenicami. Ko pokukamo skozi okence vejevja, uzremo lep razgled na dolino pod sabo, ki se ob vzpenjanju še polepša. Na mestu, kjer je žig, imamo najlepši pogled na Vinsko Goro. Pogled nas ponese v daljave v smeri jugovzhoda vse tja do severozahoda in obsega Savinjsko in Zasavsko hribovje vse tja do Kamniško – Savinjskih Alp, Velenja in značilnega Šoštanja s svojimi dimniki termoelektrarne, pokrajino pod sabo pa vidiš iz ptičje perspektive. Pozabiti ne smemo na vpis v knjigo ter žig.

GONŽARJEVA PEČ (594 m) – RADOJČ (937 m) Predviden čas hoje je 1 ura.

Od Gonžarjeve peči je le nekaj korakov ali bolje rečeno stopnic do vrha skale in že se nam odpre pogled na pašnike Gonžarjeve in sosednjih kmetij z Radojčem in Ramšakovim vrhom nad njimi. Spet seveda prelepo! Po kolovozu pridemo do kmetije GONŽAR, kjer nas bo pot vodila zopet nekoliko bolj navkreber, najprej po makadamski cesti, pri domačiji Viher strmo v gozd in nato še po gozdni cesti. Na koncu gozdne ceste je Vihrova jasa, kjer se nahaja tudi krmilnik za divje živali. Kmalu tudi zagledamo stezo, ki nas usmeri do Radojča. Na vrhu jase je klopca, kjer si lahko odpočijemo in zajamemo sapo še za zadnji vzpon do vrha. Od tod je še morda 15 minut vzpona, kjer prispemo do naslednje točke Po poteh Vinske Gore z žigom in vpisno knjigo.

RADOJČ (937 m) – RAMŠAKOV VRH (970 m) Predviden čas hoje je 30 minut.

Po krajšem postanku se odpravimo naprej proti najvišji točki poti – Ramšakovemu vrhu. Ob poti lahko občudujemo kraške pojave v obliki vrtač, spomladi pa srečamo tukaj tudi veliko zvončkov in telohov, tako da pazimo, da ne pohodimo gozdnega cvetja. Tisti, ki hodi sam, ima tukaj največjo možnost na vsej poti, da sreča gamse ali srne. Ob hoji po grebenu lahko opazujemo v delu gozda, ki se imenuje Stare bukve, njihove mogočne in spoštovanja vredne predstavnice. Na vrhu je naslednja točka, kjer se vpišemo in žigosamo zgibanko Po poteh Vinske Gore. Z vrha se nam posebej v zimskem času, ko so veje listavcev prazne, odpre razgled na širšo okolico. Tako lahko ob lepem vremenu občudujemo Paški Kozjak, Svinjo planino (v Avstriji), Uršljo goro, Peco, Smrekovec, Boskovec, Savinjske Alpe z Ojstrico, Lepenatko, Menino planino in vrhove Posavskega hribovja od Čremšeniške planine do Javornika.

RAMŠAKOV VRH (970 m) – KOČA NA LOPATNIKU (697 m) Predviden čas hoje je 45 minut.

Pot nas z vrha vodi navzdol po grebenu. Ko pridemo do gozdne ceste, ki se vije po severni strani pobočja, se lahko odločimo za lažji ali zahtevnejši sestop. Če gremo po lažji poti, zavijemo na dnu grebena, do kamor vodi gozdna cesta, desno. Južno pobočje prečimo počez, dokler na pridemo do gozdne ceste, kjer zavijemo levo. Če se odločimo za sestop po zahtevnejši poti, nadaljujemo pot do konca grebena. Tukaj je manjša lesena klop. Sedaj pridemo do najstrmejšega predela, kjer velika previdnost ni odveč. Tudi ta pot nas pripelje do gozdne ceste, kjer zavijemo levo. Ko pridemo do smerokaza za Lovsko kočo, zavijemo desno in pot nadaljujemo po široki gozdni stezi, ki preide v gozdno cesto. Pri kmetiji Osredčan pridemo iz gozda in potem imamo še dobrih deset minut do Lovske koče, kjer vtisnemo žig v zgibanko. Koča je na žalost že nekaj časa zaprta za obiskovalce, a iz dvorišča, ki je pod kočo, je krasen razgled na širšo Spodnjo Savinjsko dolino in že prej omenjene hribe in gore.

KOČA NA LOPATNIKU (697 m) – TEMNJAK (793 m) Predviden čas hoje je 20 minut.

Smerna tabla za Temnjak nas tukaj najprej usmeri do kmetije Presiček (Opozorilo glede privatnega zemljišča Več o tem …). Pot od kmetije do gozda opravimo po gozdni cesti, morda bo kdaj potrebno prestopiti tudi žico električnega pastirja. V gozdu sledimo poti, ki sprva zavije rahlo levo navkreber, potem pa še rahlo desno. Po dobrih desetih minutah hoda v gozdu zagledamo rdečo tablo, ki nas usmeri na vrh kopaste gore Temnjak, kjer je naslednja točka. Tu vtisnemo žig v knjižico Po poteh Vinske Gore. 

TEMNJAK (793 m) – VINSKA GORA (806 m) Predviden čas hoje je 15 minut.

Pot nas od tod vodi mimo nekaj vrtač in lovske opazovalnice do 806 metrov visokega hriba Vinska gora. Tudi tukaj dobimo žig in se vpišemo v vpisno knjigo.

VINSKA GORA (806 m) – KMETIJA VOVK (450 m) Predviden čas hoje je 45 minut.

Sedaj nas vodi pot navzdol, zato moramo biti v primeru spolzkih tal zelo previdni in se opirati na pohodne palice. Največji del strmine se konča, ko pridemo do makadamske ceste. Po kakšnih dvesto metrih hoje po cesti navzdol zavijemo ostro desno, kjer pridemo do manjšega naselja vikendov. Pot nadaljujemo mimo kmetij Ostrožnik in Kamenšek, dokler ne pridemo do šumečega potoka. Prišli smo v Dolini mlinov in ko prečkamo potok, smo že pri stari mlinarjevi hiši. V grapi so ruševine treh mlinov, najbolj ohranjen pa je Vovkov mlin. Pri kmetiji ob potoku se nahaja žig in vpisna knjiga.

KMETIJA VOVK (450 m) – GORJAK (452 m) Predviden čas hoje je 30 minut.

Sedaj sledimo potoku, ki nas je že spremljal zadnjih deset minut poti. V času visoke trave pot nadaljujemo naravnost po cesti, v križišču zavijemo desno in potem nadaljujemo pot po grapi navzdol, kjer srečamo še en propadajoč mlin. Tudi tukaj lahko vidimo dve mlinski kolesi, ki sta nekoč mleli pšenico v moko. Ko pridemo do manjšega sedla, se nam odpre pogled po zaselku Prelska in pred našimi očmi se kmalu pojavi kmetija Lamperček. Velika bakrena vrata z dvema jelenoma nam povedo, da smo pred jelenjo farmo. Damjaki se običajno pasejo po vzhodnem pobočju. V križišču prečkamo cesto in parkirišče ter zagledamo markacijo, ki nas usmeri v grapo ob visoki ograji strmo navzdol in potem strmo navzgor. Ker so tla v tem delu ilovnata, so v času dežja spolzka. Ko zapustimo hojo ob ograji poteka pot da vrha Gorjak naprej po stezi navzgor. Tukaj nas čaka vpis v vpisno knjigo in odtis naslednjega žiga s poti PO POTEH VINSKE GORE.

GORJAK (452 m) – BUNKER (440 m) Predviden čas hoje je 20 minut.

Spustimo se v smeri jugozahod po kolovozu in na ovinku opazimo puščico v desno z napisom “bunker” ter se podamo po njej navzdol in kaj kmalu prispemo iz gozda. Ob njegovem robu opazujemo na desni prelep razgled po dolini Prelske, kjer v daljavi vidimo Kamniško – Savinjske Alpe, Peco in Uršljo goro. Prispemo do kmetije Arnšek in se preko njenega dvorišča, obdanega z lesom, saj je tu lesna žaga, podamo na asfaltno cesto, ki ovinkasto vodi v dolino do križišča.
Cesti vodita levo v Lokovino, desno pa v Prelsko. Mimo smerne puščice na električnem drogu, ki kaže smer “bunker”, se podamo naravnost v strmino. Ob pogledu levo nazaj opazimo stožčast grič z zaraščenimi razvalinami gradu Kačjak nad Dobrno. Kmalu prispemo do lepo obnovljene kapele iz leta 1926. Cesta se tu poravna, takoj zatem pa je levo odcep do kmetije Podvršnik, mi pa nadaljujemo pot desno navzgor. Na sredi klanca je levo odcep “kolovoz” navzdol v smeri nekdanjega partizanskega bunkerja, kamor še sicer vodijo obledele markacije, vendar kljub neposredni bližini tja ne zavijemo, saj o bunkerju ni več nobenih sledi. Tik pred odcepom je žig in vpisna knjiga za naslednjo točko.

BUNKER (440 m) – DOLINA (507 m) Predviden čas hoje je 15 minut.

Pot nadaljujemo naprej po asfaltni cesti navzgor. Ko se cesta poravna, preide asfalt v makadam. Pot nas usmeri mimo kmetije Košir in mimo skednja zavije na prijetno trato. Na koncu brajde nas puščica na jablani usmeri levo ob njej in sadovnjaku. Na vogalu travnika spet zavijemo v gozd. Po samo nekaj minutah hoje prispemo do zaraščajoče se jase s smerno tablo in v nasprotnem bregu vidimo vzpenjajočo se pot navzgor, ki vodi ob levi strani jase. Nad jaso je gozd in po nekaj korakih prispemo do vrha Dolina z vpisno knjigo in žigom naše poti.

DOLINA (507 m) – RAZGORCE (431 m) Predviden čas hoje je 20 minut.

Z vrha nas markacije usmerijo po pobočju navzdol pod mogočnimi skalami. Kmalu zaslišimo vse glasnejši promet glavne prometne žile med Arjo Vasjo in Velenjem. Naslednja točka z žigom in vpisno knjigo nas čaka pri partizanskem grobu, kjer počivajo trije padli borci Tomšičeve brigade.

RAZGORCE (431 m) – LIPNIK (486 m) Predviden čas hoje je 45 minut.

Poklonimo se njihovemu spominu in po krajšem postanku iz tega miru nadaljujemo pot navzdol v smeri severa in pazimo na odcep planinske poti s kolovoza v levo, kamor nas popelje puščica in nas z markacijami usmerja po strmini navzdol, kjer previdno stopamo, da nam ne zdrsne. Po prihodu iz gozda pridemo direktno na glavno cesto, ki pelje iz smeri Arja Vas – Velenje. Previdno jo prečkamo, saj je zelo prometna in zavijemo levo. Po približno 35 metrih zavijemo navzdol proti potoku Pirešica in previdno prečkamo po leseni brvi. Zopet smo v gozdu in čez kratek čas pridemo na travnato področje, kjer se pot pridruži asfaltni cesti in zavije po njej desno navzgor, kamor nas usmeri smerna tabla. Po cesti hodimo, dokler se spet ne približamo gozdu, kjer nas ob njegovem obronku že od daleč opozarja smerna tabla, da bo treba zaviti levo. Tu se pot po asfaltu konča. Ob robu gozda hodimo le kakšnih dvajset metrov, ko zavijemo desno vanj na kratek kolovoz, ki takoj preide v stezo, ki se vzpenja v strmino. Samo za hipec se nam na robu gozda odpre “okno”, ki nudi razgled na Spodnjo Črnovo. Lepo se vidi tudi odcep ceste proti znanemu zdravilišču Dobrna. Nadaljujemo vzpenjanje proti grebenu, ki nas pripelje do točke LIPNIK (486 m), kjer nas čaka vse potrebno: klopca, žig in vpisna knjiga.

LIPNIK (486 m) – OBIRC (404 m) Predviden čas hoje je 1 ura.

Pot nadaljujemo po gozdni poti in kmalu spet pridemo na makadamsko cesto, ki nas popelje v bližino kmetij, ki so znane predvsem po pridelovanju sadja. Cesta se prijazno vijuga po lepi pokrajini v smeri severozahoda, ki nam ponuja lep razgled na Gonžarjevo peč in Lopatnik. Pri lepi leseni tabli kmetije Povh gremo naravnost v travnat breg ob gozdu. Ko zavijemo v gozd že zagledamo – Vodohram Zgornja Črnova. Pot nas vodi naprej skozi gozd, ko pa pridemo iz njega nam opojni vonj jabolk naznani, da smo ob kmetijah Košan in Gradišnik, kjer so doma res vešče roke sadjarjev. Hodimo ob gozdu, spet izmenjaje vanj in iz njega, dokler se nam z leve ne pridruži asfaltna cesta, ki pelje v Laze, mi pa jo mahamo naravnost in kmalu zatem se znajdemo na koncu poti, kjer smo jo začeli – pri gostišču OBIRC.

S tem je tudi konec naše poti, od vas pa je odvisno, v kateri smeri in s kom jo boste prehodili, v katerem letnem času se boste po njej podali in koliko časa boste zanjo potrebovali.

Planinci iz PD Vinska Gora vam želimo srečen, varen in zanesljiv korak PO POTEH VINSKE GORE!